Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo 28. aprila 2015 pričela s spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do 15. junija 2015. Peroralno cepljenje lisic proti steklini predstavlja edino učinkovito metodo zatiranja stekline pri divjih živalih. Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere po svetu vsako leto umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni.

Steklina je virusna bolezen, ki se prenaša iz živali na ljudi in obratno. Razširjena je po vsem svetu, letno pa zaradi nje umre več kot 55 tisoč ljudi. Najpogosteje se prenaša s slino pri ugrizih, lahko pa se prenaša tudi preko opraskanin, poškodb kože in preko sluznic. Od okužbe do pojava simptomov pri človeku mine od 2 do 12 tednov, v nekaterih primerih pa nekaj mesecev ali dlje. Simptomi v prvi fazi, ki traja do 10 dni, so vročina, slabost in bruhanje, slabo počutje in vedenjske motnje. Sledi druga faza, ki traja do tedna dni. V tej fazi se pojavijo motnje govora, slinjenje, zmedenost, halucinacije in ohromelost. Sledi koma in nato smrt. Zdravljenje po pojavu simptomov ni več mogoče. Edina rešitev je cepljenje takoj po okužbi, dokler je bolezen še v fazi inkubacije.

Primer vabe s cepivom proti steklini. Vaba ima močan vonj. (fotografija: VURS)

Pri nas so najpogostejši prenašalec stekline lisice. Zato se vsako leto cepijo, da se virus ne širi. Cepljenje je uspešno, saj je pojav steklih živali v zadnjih letih zelo redek. Cepljenje se izvaja s posebnimi vabami, ki se jih odmetava nad gozdovi iz letal, ki letijo 300 m nad tlemi. Na kvadratni meter se odvrže 22 do 26 vab.

V obdobju cepljenja lisic smejo psi po gozdovih hoditi le privezani na vrvico. Če pes najde vabo in jo poje, mu ta ne škoduje. Dejansko se tako zagotovi njegova odpornost na steklino. Drugače pa je, če v stik z vabo pridejo ljudje. Vsak stik z vabo se obravnava kot ugriz stekle živali, zato je treba mesto stika takoj sprati z milom in vodo ter v čim krajšem času obiskati antirabično ambulanto oz. zdravnika.

Če vabo najdemo v gozdu, jo pustimo pri miru. Otroke opozorimo, da se vab ne smejo dotikati, pri sprehodih po gozdu pa jih imamo pod nadzorom. Če vabo najdemo na dvorišču ali na vrtu, jo primemo s plastično vrečko in jo odvržemo v smeti.

Redna cepljenja lisic in obvezna vsakoletna cepljenja psov so steklino pri nas skoraj izkoreninila. Zato je nevarnost, da bomo v gozdu srečali steklo žival zelo majhna.