Lovska zveza Maribor je v juniju 2016 izdala knjigo Zgodovina lovstva v mariborski okolici, 1921 – 1945 – 2016. Kot urednik že na pogled in otip imenitne in že kar razkošne knjige je podpisan Marjan Toš – neutrudni glasnik dogajanja na področju lovstva iz severovzhodne Slovenije.

 ovitek zgodovina lovstva

Dve okrogli obletnici, in sicer 95-letnica ustanovitve podružnice SLD Maribor in 70-letnica ustanovitve LZ Maribor, sta botrovali nastanku knjige, katere osnovni namen je bil kratka in verodostojna predstavitev zgodovine lovstva na mariborskem območju.

Zgodovina lovstva na tem koncu Slovenije se je navadno omenjala v sklopu lovskih jubilejev LZS, četudi je bilo nekaj tudi drugače zastavljenih člankov že objavljenih v Lovcu, nekaj pa jih je med vojnama objavilo takratno slovensko časopisje.

Izjemno pomembno in prelomno leto na lovskem področju na tem območju je bilo 1921, saj so od velikih zgodovinskih sprememb minila le tri leta in v še vedno močno nemškem mestu je bila ustanovitev slovenske podružnice lovskega društva izjemnega pomena. Ni šlo zgolj za lovsko, pač pa še bolj za narodno poslanstvo in za krepitev slovenstva v prelomnih letih, ko je bilo to še posebej pomembno. V ohranjenem imeniku članov mariborske podružnice SLD so navedeni večinoma Slovenci.

Mariborska podružnica je ustanovila svoje odseke  v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. Narodno politično poslanstvo je izpolnjevala tudi s tako imenovanimi »lovskimi dnevi«, ki so jih lovci dopolnjevali z narodno-kulturnim programom. Podružnica je med leti 1930 in 1941 organizirala več zelo odmevnih prireditev, tudi dve veliki lovski razstavi v Mariboru, v letih 1933 in 1938. Ob koncu leta 1935 je imela mariborska podružnica svoj zadnji občni zbor, ki je bil hkrati ustanovni zbor Lovskega društva Maribor.

Zaradi vidne vloge pri utrjevanju slovenstva na tem območju ni čudno, da so Nemci že leta 1941 med prvimi zavednimi Slovenci izgnali tudi nekaj vidnih lovskih funkcionarjev in prepovedali delovanje vseh slovenskih društev, seveda tudi lovskega. Prvi povojni občni zbor društva je bil 1. decembra 1945 … V samostojni Sloveniji pa se je ZLD Maribor preimenovala v Lovsko zvezo Maribor. Leta 2001 so se odcepile LD s koroškega območja. Od takrat šteje mariborska lovska zveza 45 LD, vanjo je v jubilejnem letu 2016 vključenih 2115 lovk in lovcev in je tako po številu članov največja območna lovska zveza v državi.

Prav krepitev slovenstva na Mariborskem v prelomnih časih med obema vojnama je bil eden od vidikov letošnje obeležitve, v okviru katere je izšla tudi Zgodovina lovstva v mariborski okolici. Knjiga ni znanstveno delo, tudi ne monografija, pač pa so v njej povzetki zgodovinskih dejstev in vsebine, ki organizacijo spremljajo že od začetka. Snovalci knjige so se tudi z izdajo te knjige želeli zahvaliti vsem generacijam, ki so soustvarjale podobo lovstva v severovzhodni Sloveniji. Posameznikov niso izpostavljali, navedeni so le vodilni funkcionarji v lovstvu na tem območju od leta 1921 dalje. Političnih ter ideoloških tonov v knjigi ni, pač pa le verna podoba lovstva, kakršna je bila. Zato bo to dejanje ostalo kot prispevek k zgodovinski objektivnosti.

Knjiga je našla svoje mesto v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah, v vseh občinah in v splošno izobraževalnih knjižnicah, pa tudi v LD.

Dodana sta tudi nemški in slovenski povzetek[1], tudi zato je knjiga primerna za promocijo. Zahtevnejši in zainteresirani bralci lahko poiščejo dodatne vire oz. literaturo v spremljajoči bibliografiji. (Franc Černigoj)



[1] Podatki v tem članku so vzeti iz Povzetka v knjigi.