Zborovanje zelene bratovščine iz radeljskega lovsko-gojitvenega bazena

18.2.2019, dr. Marjan TOŠ

V podružnični osnovni šoli Kapla na Kozjaku je bilo tradicionalno zborovanje  članov zelene bratovščine iz radeljskega lovsko-gojitvenega bazena. Vanj so vključene lovske družine ( LD ) Kapla, Remšnik, Radlje, Podvelka in Janžev Vrh. Veliko množico lovcev in njihovih gostov, med katerimi je bil tudi predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, je nagovoril in pozdravil starešina LD Kapla Jožef Pušnik.

Ta LD je bila tudi organizatorica  pregledne lovske razstave uplenjene divjadi v letu 2018, ki je privabila veliko obiskovalcev. Jožef Pušnik je ob tej priložnosti na kratko predstavil LD Kapla, ki šteje 65 članov in gospodari s 4713 hektarji sredogorskega lovišča na Kozjaku. Od divjadi je najvažnejša srnjad, v lovišču pa imajo tudi jelenjad, gamse, divje prašiče, zajce, ujede, zveri, kune, srake, sive vrane in šoje. V preteklosti so imeli  v lovišču tudi divjega petelina, ki  je zaradi  občutnih sprememb v okolju povsem izginil. Tu in tam pa še srečajo gozdnega jereba, a je tudi ta  gozdna kura že na meji izumrtja. Starešina je poudaril veliko skrb lovcev za ohranitev naravnega okolja in pogojev za preživetje divjadi in za še tesnejše sodelovanje z domačimi kmeti in drugimi lastniki zemljišč.

Celovito analizo lanskoletnega gospodarjenja z divjadjo v radeljskem LGB  v vsemi kazalniki odstrela in odvzema iz lovišča je zelo podrobno  podal njegov predsednik Slavko Prah, sicer tudi starešina LD Podvelka. Nanizal je analitične podatke o načrtih  odstrela in njegovi realizaciji za vse vrste lovne divjadi. Posebno pozornost je namenil analizi gospodarjenja s srnjadjo, ki je gospodarsko daleč najvažnejša vrsta divjadi v vseh njihovih lovskih družinah. Zaradi pozne zime in visoke snežne odeje so lani zabeležili občutne izgube srnjadi, zato tudi odstreli niso bili v celoti uresničeni. Ocenil je še, da je populacija jelenjadi na njihovem območju stabilna in da se že kažejo trendi upadanja številčnosti divjih prašičev. Temu primerno so tudi manjši obsegi škode, ki jih povzročajo prašiči na njivah in travnikih.

V strokovnem delu zborovanja so člani zelene bratovščine prisluhnili predavanju o ogroženosti male, poljske divjadi in o ukrepih lovske organizacije  za njeno ohranitev. V mnogih slovenskih loviščih ta divjad dobesedno izginja, še zlasti fazani, poljske jerebice in prepelice.  V izbranem kulturnem programu so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in ljudske pevke iz Kaple, udeležence pa je nagovoril tudi predsednik mariborske Lovske zveze Marjan Gselman. Lovcem se je zahvalil za opravljeno delo v letu 2018 in izpostavil njihovo veliko angažiranje na različnih področjih delovanja. Na kratko je predstavil tudi  nekaj vsebinsko važnejših projektov Lovske zveze, med katerimi je na prvem mestu skorajšnje odprtje  sodobno urejene ekološke učilnice za mlade v prostorih Lovske zveze, ki so jo poimenovali »zelena eko točka Štajerske«. Sicer pa je izrekel posebno priznanje lovcem iz tega dela Dravske doline in Kozjaka, ki vsako leto pripravijo res prave lovske praznike, mikavne tudi za domačine. S tem člani zelene bratovščine  le še utrjujejo sodelovanje in povezovanje z  ljudmi, ki lovsko organizacijo spoštujejo in cenijo njena prizadevanja za varstvo narave in divjadi.

 

M.T.

 

Fotografije:  ( Foto: Marjan Toš )

image00001Razstavo si je z zanimanjem ogledal tudi predsednik LZ Maribor Marjan Gselman

image00003

Radovedni lovski pogled na  razstavljene trofeje na Kapli

image00002

Zborovanje na Kapli je bilo izjemno množično obiskano

image00004

V kulturne programu so nastopili lovski rogisti LZ Maribor