ZAPISNIK

10. zbora upravljavcev lovišč Pohorskega LUO, ki je bil 15.6.2015 ob 18.00 uri v prostorih  lovskega doma LD Oplotnica.       

Prisotni predstavniki upravljavcev lovišč: Bukovje Pačnik Jožef,  Dolič Mlinšek Dušan, Dravograd Rižnik Branko, Golavabuka Konečnik Marjan, Jamnica Praznik Franc,  Koprivna Topla Roter Matjaž, Libeliče Kogelnik Marko, Mislinja  Skobir Jure,  Muta Meh Jožef, Orlica Vais Dragotin, Peca Žlebnik Slavko,  Fram Ačko Milan, Hoče Frešer Jože, Janžev vrh Hudernik Anton, Kapla Pušnik Jože, LPN Pohorje Cojzer Izidor, Oplotnica Sevšek Božidar, Podvelka Prah Slavko, Puščava Grušovnik Andrej, Radlje Novak Mirko, Remšnik Golob Ivan, Ruše Žižek Ivan, Slovenska Bistrica Gostenčnik Alojz, Šmartno na Pohorju Brezovšek Zdravko, Zreče Ervin Gričnik.

Opravičili LD: Bistra Vrabič Aleš, Gradišče Uroš Škorjanc, Podgorje Kramljak Benjamin, Prežihovo Košeljnik Milan, Boč na Kozjaku Mušič Boris, Zeleni vrh Javornik Anton,

Vabljeni in prisotni: Steblovnik Pavel član IO POZUL, Gselman Marijan predsednik LZ Maribor in Slovensko goriškega LUO, Miklašič Zdravko ZGS OE Slovenj Gradec, Leskovec Dušan predsednik IO POZUL, Kunej Božidar LZ Maribor

 

DNEVNI RED:

$11.   Otvoritev in pozdrav

$12.   Izvolitev organov zbora POZUL – a

$1-      delovnega predsedstva

$1-      zapisnikarja

$1-      dveh overiteljev zapisnika

$1-      verifikacijske komisije

$13.   Poročilo predsednika IO POZUL o delu v preteklem letu

$14.   Poročilo verifikacijske komisije

$15.   Predstavitev projekta SUPORT

$16.   Razprava po poročilih in sprejem sklepov

$17.   Vprašanja in pobude, razno

 

K točki 1

Leskovec D., predsednik POZUL,  je pozdravil prisotne, posebej pa še Zdravka Miklašiča vodjo odseka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS OE Slovenj Gradec, predsednika LZ Maribor in Slovensko Goriškega LUO Marijana Gselmana, zahvalil se je starešini LD Oplotnica za gostoljubnost in predlagal dnevni red 10. zbora upravljavcev lovišč. Dnevni red je bil sprejet brez diskusije ali pripomb.

Ugotovljeno je tudi, da je prisotna večina predstavnikov upravljavcev lovišč, podrobnejše poročilo bo podala verifikacijska komisija.

Sklep št. 1:

$1·      Sprejme se dnevni red 10. zbora upravljavcev lovišč.

 

K točki 2.

 

Leskovec D.  je podal predloge za izvolitev organov zbora. Predlagal je, da bi zbor kot predsednik  IO POZUL vodil sam.

Ostali predlogi za delovna telesa:

$1·    Delovno predsedstvo; Leskovec Dušan predsednik, Prah Slavko, Konečnik Marjan

$1·    Zapisnikar: Praznik Franc

$1·    Overitelji zapisnika: Kogelnik Marko, Žlebnik Slavko

$1·    Verifikacijska komisija: Gostenčnik Alojz predsednik, člana Novak Mirko, Rižnik Branko

Z glasovanjem so bili predlogi za organe zbora soglasno sprejeti.

 

Sklep št. 2 :

$1·          V delovne organe zbora se izvolijo  člani, kot so bili predlagani

 

K točki 3.

 

Leskovec D., predsednik POZUL je v svojem poročilu prikazal potek dela v IO in problematiko,  katero je obravnaval IO  med obema zboroma. 

 

Delo Izvršilnega odbora

Zadnji zbor upravljavcev lovišč  je bil 12.6.2014 v prostorih  lovskega doma LD Bukovje  Otiški vrh.        .

V tem času je imel izvršilno odbor (IO) 4 redne seje. Člani IO so se redno udeleževali sej, tako, da je bila  udeležba na sejah v povprečju 98 %.

Na sejah so člani IO obravnavali tekočo problematiko, spremljali odvzem divjadi in obravnavali pobude in vprašanja  upravljavcev lovišč. Zapisniki sej so bili posredovani članicam, posebno važni sklepi, ki so se nanašali na gospodarjenje z divjadjo pa so bili posredovani v obliki sklepov takoj po seji oziroma sprejetju sklepov. Izvršilni odbor je  redno  spremljal odvzem divjadi in sproti opozarjal upravljavce lovišč  na pomanjkljivosti pri odstrelu.

Posebna skrb je bila namenjena  odstrelu jelenjadi in divjih prašičev ter odstrelu srn 2+.

Predloge načrta odstrela za leto 2015 je IO obravnaval na zadnjih dveh sejah.

Člani IO so bili prisotni na javni razgrnitvi letnih načrtov, ki jih organizira ZGS ter raznih strokovnih izobraževanj in posvetov. Pri usklajevanju načrtov na ZGS sodeluje tudi član IO, ki je obenem tudi član sveta zavoda za gozdove.

Posamezni člani IO so sodelovali tudi pri razdelitvi  letnih načrtov odstrela  po posameznih loviščih. Preko medijev in sredstev obveščanja smo opozarjali občane na problematiko potepuških psov, zlasti ob visokem snegu in v času poleganja mladičev ter ob letošnjem pojavu močnega žleda.

Pregled odstrela in izgub divjadi sta potekali na dveh mestih in sicer: za Koroški del dne 17.1.2015 v prostorih KLZ Pameče 151 in  za LZ Maribor dne  24.1.2015 v prostorih učnega centra Kmetijske fakultete Maribor na Meranovem. Tako komisija kot lovski inšpektor sta bila mnenja, da so upravljavci lovišč vedno bolje pripravljeni ter,  da pregled poteka dobro in nemoteno. Nekatere pomanjkljivosti in ugotovitve so navedene v zapisnikih posameznih upravljavcev lovišč. 

 

Letni načrti

1. že precej dobro obvladujejo vsebinske in tehnične strani načrtovanja. Zaradi tega je tudi vedno manj popravkov v letnih načrtih. Pojavlja se sicer nekaj napak, posebej pri načrtovanju krmljenja  divjadi (privabljalno, zimsko, preprečevalno, razmerje med suho in svežo krmo, razmerje med  številom solnic urami in porabljene soli itd. ), ki pa se že pred zaključkom načrtovanja odpravijo. Pri planiranju odstrela pa je ponekod še premalo strokovnega pristopa in se ne planira vedno na podlagi statističnih in drugih  ugotovitev. Splošna ugotovitev pa je, da se načrtuje dobro in dokaj  realno. Za leto 2015 je bil povišan načrt odstrela pri nekaterih vrstah divjadi in sicer v LD, ki imajo večji delež ostalega odvzema in imajo slabšo realizacijo.

Osnova za upravljanje z loviščem je Letni načrt Pohorskega lovskega upravljavskega območja, ki bi ga morali vsi upravljavci lovišč temeljito proučiti.

Spremembe pri vnosih v LIS Pri divjem prašiču so ostale enake kot v letu 2014. Po navodilu MKGP se  količinsko načrtuje le skupna kvota odvzema divjega prašiča in združena kategorija minimalnega odvzema lanščakinj in svinj 2+, ki naj bo skupaj vsaj 20 % celotne načrtovane kvote odvzema. Ostalih kategorij divjega prašiča (po spolu in starosti) se ne načrtuje.

Pri izdelavi analiz za spremljanje stanja in odvzema divjadi, so se včasih pojavljale težave, ker določeni upravljavci lovišč niso redno vnašali podatke o odvzemu v LIS. Včasih podatki niso bili ažurni celo za obdobje dveh ali več mesecev. Zato smo pred vsako sejo IO morali zaprositi upravljavce lovišč, da ažurirajo podatke.

V zvezi s tem je potrebno povedati, da je  bil 28.4.2015 v UL RS št. 29/15 objavljen pravilnik o spremembah Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju. Omenjeni pravilnik je začel veljati en dan po objavi v UL RS. V njem je nekaj novosti in sicer:

$1·         Do 15. v mesecu se morajo podatki evidenčnih  knjig o odstrelu in izgubah prenesti v elektronsko obliko za pretekli mesec. Na podlagi navedenega morajo upravljavci lovišč vsak mesec vnesti v aplikacijo lisjak podatke o odstrelu in izgubah za veliko in malo divjad – odvzem od prvega do zadnjega dneva v preteklem mesecu.

$1·         Za divjega prašiča je treba komisiji za oceno izgub predložiti  celo spodnjo čeljust.

$1·         V prilogi 1 pravilnika so določena podrobna navodila za izpolnjevanje rubrik in vodenja evidenčnih knjig za veliko in malo divjad.

V tem času  je bilo ugotovljeno, da evidenčna knjiga v fizični obliki za zaščitene vrste po tem pravilniku ne obstaja.

O novostih so bili obveščeni vsi upravljavci lovišč in apeliramo na vse, da se tega tudi držijo.

 

Škode od divjadi*

V letu 2014 je bilo 157 novih škodnih primerov kar je precej manj kor leta 2013 in 2012 Skupno je bilo za 28.796 € škod. Največji delež izplačanih odškodnin še vedno zaseda divji prašič -130 primerov, ocenjena škoda pa je bila 18.070 €, izplačilo 6.740,00 €, vrednost v materialu 4.088,00 € za sanacijo opravljenih 2.024 ur. Skupni škodni delež prašičev je 78 %. Ostale škode so po jelenjadi, kjer znaša ocenjena škoda 2.763,00 €, izplačane škode 2.383 €.

Ostale škode je povzročila srnjad, 3 primeri, ocenjena škoda 186,00 € izplačano 184,00 € in mala divjad 1.250 ,00 €.

Največ škod je bilo v LD Gaj nad Mariborom, 25 primerov – divji prašič in LD Podgorje 22 primerov divji prašič in 2 primera ostale vrste divjadi.

1.  

Izgube in stanje  divjadi

Največje izgube beležimo pri srnjadi. Še vedno in največ nenaravnih izgub nastaja pri srnjadi na cestah, kjer beležimo  48 % izgub . Ostale izgube povzročijo  kosilnica 13 % in 8 % potepuški psi. Največ izgub je pri ženskemu spolu – 56 % v primerjavi z moškimi.  Pri naravnih izgubah je največji odstotek neznano ali bolezen.

V spolni strukturi srnjadi  je nekaj več izgub med ženskim spolom (56 %). Vseh izgub je bilo 666 osebkov srnjadi ali 17,6 % kar je precej manj kot prejšnja leta, 20 glav jelenjadi   in 15 gamsov. Delež odstrela srne 2+ in srnjaki 2+ je 88 %.

V letu 2014 je bila povprečna telesna teža srnjadi 12,8 kg, teža trofej 232,70 g in je

v primerjavi s prejšnjimi leti v porastu pri vseh kategorijah. Telesne mase so tudi primerljive z večino ostalih LUO.

1.  

Jelenjad obravnavamo od leta 2012 po ekoloških enotah:

$1-      Pohorje

$1-      Koroška

$1-      ter osrednja in robna območja znotraj teh dveh območij

Ocenjuje se, da je populacija muflonov v slabem stanju, številčnost se znižuje, prevladujejo ovce in jagneta.

Občutiti je tudi zmanjšanje populacije divjega prašiča, kar je verjetno posledica intenzivnega odstrela v rodni del populacije. Populacija divjega prašiča je številčno  neenakomerno zastopana po posameznih loviščih.

 

Odvzem divjadi

V letu 2014 je potekal sorazmerno z načrtom odstrela v okvirih danih toleranc.

Nekatere robne  LD niso izkoristile odstrel trofejnega jelena ob izpolnitvi pogojev (uplenitev dveh osebkov mulaste jelenjadi).

Srnjad:

Načrt : 4050 osebkov

Realizacija; 95,45 % ali v povprečju 3,1 živali na 100/ha lovne površine kar pa se razlikuje od kategorizacije lovišč (gorska, sredogorska)

Spolno razmerje: 50: 50, odstrel  srn 2+ in srnjaki 2+  v LUO je bilo  88 %. Telesne mase so porasle v vseh kategorijah, prav tako mase rogovja, ki je v primerjavi z letom 2013 večje.

Jelenjad

Načrt 2014:  500 osebkov

Realizacija 2014: 86 %, v ekološki enoti Pohorje in v EE Koroška 89 %. Presež3n je delež odvzema 2 do 4 letnih jelenov – 13 %, kar je še v mejah načrtovanih dolgoročnih usmeritev.

V obeh EE je delež odstrela košut 2+ premajhen, posebej v EE Pohorje ki znaša le 19 % odvzema od načrtovanega 23 %. V primerjavi s prejšnjimi leti so se telesne mase v večini kategorij povečale.

Muflon

Načrt: 35 osebkov

Realizacija 2014: 29 živali ali 82,86 %. Neupoštevanje usmeritev LUO je pripeljalo do porušene spolne in starostne strukture ter neusklajenost z življenjskim okoljem. V populaciji prevladuje ženski spol s prevelikim deležem ostarelih živali, ki vodijo slabe mladiče.

Gams

Načrt: 440

Realizacija 2014: 386 odvzetih  živali ali 97 % od načrtovanega, spolno razmerje 

M:Ž 53:47 v korist moškega  spola. Odvzem v I. starostnem razredu je bil 88 % delež, nekoliko nižji od prej. Odvzem starih koz je 6 % pod načrtovano višino.

Divji prašič

Načrt 400

Realizacija 2014: 488 živali ali 122 %. Odvzem lanščakinj in svinj 2+ znaša 21,5 % in je blizu načrtovane višine.

1.  

MALA DIVJAD

Lisica: V letu 2014 odvzem 95,31%. Odvzem rahlo niha. Izgube 84 osebkov ali 9,5 %, največ na cesti.

Jazbec: V letu 2014 je bilo odstreljenih 44 jazbecev, 39 osebkov pa je bilo evidentiranih kot izgube. Višina odvzema je je pod nivojem dolgoletnega povprečja razmerje samci- samice je 67:33. izgube so se povečale in znašajo 47 % od tega predstavljajo povozi 87 % vseh izgub.

Kuna belica, zlatica : Odvzem obeh kun vse od leta 2008 postopno narašča. Delež odvzetih kun zlatic znaša od 3 % do 8 % skupnega odvzema kun. Zlatic je bilo planiranih 19, odvzem 7,  36,84 %,  belic plan 264 odstrel 211 osebkov 79,92%

Poljski zajec: Plan 110 Realizacija odvzema  94 ali 85,45 %,  od tega izgube 32 osebkov

populacija je še vedno nizka, vendar se je stabilizirala, značilna so ciklična nihanja.

Fazan:  plan 100 odvzetih 66 fazanov, kar je 66 % načrtovanega večinoma gre za fazane, ki so bili dodani v lovišče, v LOU je malo življenjskega prostora, v nekaterih predelih (Mežiška in Mislinjska dolina), ga ne zasledimo več.

Raca mlakarica:  110 odstreljenih 89 rac mlakaric, izgube niso bile evidentirane. Izvršen odstrel pomeni 80,91% realizacijo načrta in je med nižjimi v zadnjem obdobju.

Šoja : plan 130 živali odstrel 97 ali 74,62%

Siva vrana: plan 500, odvzem 480 ali 96%

1.  

Podatki izvedenih deli v loviščih:

načrt - realizacija kumulativni podatki
poglavje I/a	poglavje I/b		poglavje I/c			poglavje I/d		poglavje III/a in III/b		poglavje V	Skupaj:
ur	ha	ur	kg	ha	ur	km	ur	€	ur	ur	ha	ur
23677	260	12417	162685	30,3	15704	273	29065	17074,7	2619	9476	291	92958

I/a: ukrepi za varstvo in monitoring divjadi

I/b: biomeliorativni ukrepi

I/c: biotehniški ukrepi

I/d: lovski objekti (obnova in novogradnja)

III/a škode na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih

V delo na lovskih kočah, bivakih in ostalih objektih

                                                                       

Na koncu bi se rad zahvalil za dobro sodelovanje Zdravku  Miklašiču vodji oddelka za gozdne živali na ZGS OE Slovenj Gradec, lovskemu inšpektorju Kotnik Bojanu,  za strokovno sodelovanje in pomoč, članom IO, predsedniku in članom komisije  za izvedbo kategorizacije ter vsem upravljavcem lovišč za uspešno upravljanje z lovišči.

Sklep št. 3:

$1·    Sprejme se poročilo predsednika o aktivnostih in delu IO POZUL na znanje

 

K točki 4

 

Gostenčnik Alojz, predsednik verifikacijske komisije je podal poročilo komisije. Od 37 vabljenih je prisotnih 25  - (67,16 %) predstavnikov upravljavcev lovišč.

Sklepi št. 4:

$1·    Ugotovljeno je, da je zbor sklepčen in lahko polnopravno sprejema sklepe.

 

K točki 5

 

Miklašič Zdravko se je najprej zahvalil vsem predstavnikom upravljavcem lovišč za opravljeno delo in podal kratko analizo odvzema v preteklem letu in predstavil plan odstrela za leto 2015. Povedal je, da je bil zaradi nedoseganja plana odstrela, posebej v rodnem delu v prejšnjih letih, povečan plan odstrela pri jelenjadi. Prav tako se je nekoliko zvišal plan odstrela srnjadi. Divji prašič ostaja zaradi deleža škod še naprej konfliktna vrsta. Nato sta z Izidorjem Cojzerjem predstavila glavne točke projekta SUPORT, v sodelovanju z Republiškim zavodom za varstvo narave in ZGS, ki je tudi nosilec projekta, sodeluje tudi občina Ribnica na Pohorju. Območje projekta je Pohorje. V predstavitvi so bili navedeni partnerji in območje projekta. Glavni cilji projekta so izboljšati stanje habitata za 5 vrst ptic; gozdni jereb, mali skovik, koconogi čuk, triprstni detel, črna žolna. Cilj je izboljšati stanje mokrišč, selektivno odstranjevanje zaraščenosti, izboljšati strukturo sestojev in funkcije gozda, povečanje prehranske baze za spremljanje vrst, omilitev negativnega vpliva divjadi in lovske infrastrukture  - postavitev ali odstranitev objektov kjer delujejo moteče., simuliranje gnezd divjih petelinov – postavitev 20 gnezd z umetnimi jajci in spremljanje plenjenja, postavitev kamer. Postavitev lovk za divje prašiče kjer bi odlovili  nekaj posameznih osebkov različnih starosti in vrst in jih opremiti z markicami z namenom spremljanja njihovega gibanja, to pa ne pomeni omejitev pri izvajanju odstrela. Želijo, da se ta informacija prenese vsem članom LD ker se bodo gibali tudi izven tega območja.

Nekatere dejavnosti že potekajo, del projekta je bil realiziran (čiščenje terena, priprava habitata, postavitev ograj, ocenilo se bo ali je potrebno zaščititi še katero od območij, organizirani sta bili dve delavnici). Predlagal je, da bi podobne delavnice organizirali za vse lovce LUO. To je eden izmed projektov, drugače pa jih je bilo že več. V enem izmed njih so lovci v sodelovanju z ZVNRS čistili območje Uršlje gore in Pece. V kolikor bi se dogovorili, bi v okviru LUO organizirali še kakšno skupno akcijo. Pričakuje se še več podobnih projektov, eden je projekt RIS (ponovna naselitev risa v Sloveniji), za katerega je bila že opravljena  predstavitev na Koroškem.

Leskovec Dušan je pripomnil, da so lovci s tem ko so zavarovali oziroma očistili določena območja, ki so že skoraj zarasla, pripomogli k izboljšanju življenjskih razmer posameznim prosto živečim vrstam. Lovci s tem dokazujemo, da znamo poskrbeti tudi za življenjsko okolje divjadi in drugih vrst.

K točki 6

 

Razprave na poročilo

Leskovec Dušan: je izrazil obžalovanje, da se razgrnitve predlogov  načrtov odstrela ne udeležuje več predstavnikov LD in lovcev, kjer bi lahko dobili vpogled v sistem načrtovanja odstrela in kjer bi se lahko več kaj pogovorili. Predstavnik POZUL v svetu zavoda je Golob Ivan, bi potem tudi lažje zastopal stališča upravljavcev lovišč. Večina pripomb prihaja od drugih uporabnikov prostora in organizacij. Opozoril je je na iztek 20 letnih načrtov ki jih imajo gozdna gospodarstva napram državi v letu 2016, ko bodo nastopile določene spremembe, ki utegnejo vplivati na tudi na  lovstvo. Opozoril je tudi na prisotnost na občnih zborih POZUL, ko se določene LD vedno znova ne udeležujejo občnih zborov in s tem kažejo svoj odnos do problematike v lovstvu. Ugotovil je tudi, da med načrti odstrela, ki jih predlagajo LD in usklajenimi načrti ni velikega odstopanja.

Žižek Ivan omenil problematiko škod, predvsem po divjih prašičih, ter odstrelom le teh. Ugotavlja, da število divjih prašičev upada in v lanskem letu niso več privabljalno krmili. Večino prašičev, ki so jih odstrelili, so dobili na nadmorski višini med 900 in 1000 m, škode pa so se začele pojavljati v nižini zlasti v urbanem delu. Ugotavlja, da bi bilo privabljalno krmišče nad 900 m potrebno, zlasti kjer ni opaziti

prisotnosti divjih kur.

Miklašič Zdravko je apeliral na vse LD, da pomagajo zbirati informacije o prisotnosti divjih kur v loviščih, da bi se lahko izdelal boljši pregled stanišč.

Kogelnik Marko je razpravljal o škodah, opozoril je na vpliv Kmetijsko gozdarske zbornice na prijavo škod, da bodo kmetje prijavljali vsako škodo in tudi zahtevali odškodnino. KGZ pa bo zahtevala večji odstrel. Izpostavil je tudi vprašanje, kdo je dolžan povrniti škode, če LD že 100 % izpolni plan odstrela. Po njegovem mnenju upravljavec lovišča po izpolnitvi plani ni več dolžan vračati nastale škode. Posebej velja to za divje prašiče in jelenjad. Poziva na resen pristop do izpolnitve planov odstrela, da bi javnosti prikazali, da se lovci trudijo, da bi bile škode čim manjše.

Miklašič Zdravko: problema se zavedajo načrtovalci, lovci in lastniki. Mnenja je, da se do tega problema zavzame posebna strategija, ki se mora obravnavati na daljši rok. Potreben bo tudi doseči nek kompromis.  V primerjavi s prejšnjimi leti, sedaj skoraj ni več nobenih omejitev pri odstrelu prašičev.

Kogelnik Marko: kmetje se povezujejo in če imajo nekateri LUO slab odnos do odstrela in povrnitev škod, meče slabo luč na vse upravljavce lovišč.

Gričnik Ervin, je opozoril na pravilen pristop in lovsko obnašanje ter povezovanje med uporabniki prostora, kjer bi bilo potrebno glede škod doseči določen kompromis med lovci, kmeti in gozdarji.

Gostenčnik Alojz, je izpostavil problem, pobegov divjadi iz obore, ki povzroča škodo na trsih, problem postavitve zelene ograje, ko vinogradniki posadijo trs skoraj do ceste in  s tem preprečijo postavitve teh ograd, kar ima za posledico večje število povozov na cestah. Prav tako je problem škod od vran, ki nastajajo na koruzi in smatra, da se LD nalaga prevelika odgovornost, kar se tiče škod, katerih tudi včasih ne morejo preprečiti. Postopki lovskega inšpektorja za izdajo odločb so predolgi, inšpektor je  izdal odločbo o odstrelu šele po štirih mesecih.

Leskovec Dušan: vsak pobeg divjadi iz obore še posebej ko gre za neavtohtone vrste je dolžan  lastnik prijaviti lovskemu inšpektorju. LD ni dolžna nositi odgovornosti za škodo, ki jo povzroči ta divjad. Vsak evidentiran  pobeg iz obor je mora tudi LD takoj prijaviti lovskemu inšpektorju in od takrat naprej teče upravni postopek.

 

Marijan Gselman,  predsednik LZ Maribor in Slovensko goriškega LUO je pozdravil prisotne v imenu LZ Maribor in LUO. Povedal je da v njihovem LUO rešujejo  podobne probleme, kar se tiče škod, povozov, psov. Pohvalil je hitro reakcijo lovskega inšpektorja glede izdaje odločb o odstrelu sivih vran izven lovne dobe.

izrekel je pohvalo za dobro opravljeno delo,  izrazil je želje za dobro upravljanje z lovišči še naprej.

Kogelnik Marko je glede škod po vranah povedal, da so obvestili kmete, da morajo sejati koruzo, ki je tretirana proti pticam. V kolikor tega semena ne bi uporabljali, LD tudi ne bo vračala škode. V praksi se je pokazalo, da kjer sejejo seme, ki je tretirano proti ptičem škod ni.

K točki 7

 

Kogelnik Marko je razpravljal o škodah po divjih prašičih v nekaterih LD, posebej je izpostavil Primorske LD. Če želi katera od drugih LD loviti tam prašiče plača 50 € po članu. Njihova LD jim je pripravljena nuditi pomoč pri odstrelu prašičev vendar ne proti plačilo za lov. Ponudbo bo poslal na nekatere LD, ki imajo največjo škodo in LZS. Ima informacijo, da se naj bi ustanovil sklad za povračilo škod in v kolikor LD niso pripravljene sprejeti pomoči v tem smislu po njegovem tudi niso upravičene do solidarnostnem pokrivanju škod.

Žižek Ivan  je dal pobudo glede voženj z motornimi kolesi v naravnem okolju. Znotraj POZUL se bi organizirale akcije in izvedli popise voznikov in poti, ki jih uporabljajo, skupaj s policijo in da se tudi vozniki sankcionirajo. Vozniki motornih koles prihajajo na Pohorje tudi iz sosednje Avstrije.

Marijan Gselman,  je opozoril na diskriminatorne odnose, ki jih izvaja država do lovcev, ki moramo strogo spoštovati vse zakone, drugi pa lahko kršijo zakone brez sankcij. Lovci nimajo ne moči ne inštrumenta, da bi zadeve uredili.

Meh Jože: netolerantno obnašanje posameznih policistov nasproti lovcem. Na vprašanje, ki ga je zastavil Ministrstvo za notranje zadeve, ali se lahko giblje po gozdni vlaki z orožjem na rami, je dobil odgovor, da gozdna vlaka ni del lovišča. Na takšnih zborih bi morali biti tudi predstavniki policije. LZS naj bi predlagala nekatere spremembe Zakona o orožju, sedanji zakon skoraj onemogoča lov v velikem delu lovišč.

Dogovorjeno je bilo, se odgovor MNZ, ki govori o gozdnih vlakah, ki ga je sprejel Meh Jože pošlje LZS.

Konečnik Marjan je prav tako spregovoril o težavah pri izvajanju lova okrog letališča v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu, kjer so imeli težave s policijo, ko so ocenjevali škod in so seboj imeli puške. Prav tako si člani ne upajo izvajati lov v bližini prometnice Slovenj Gradec – Mislinja, kjer imajo vsako leto od 20 do 30 osebkov srnjadi povozov. Na sestanku s policijo potem tudi niso dobili jasnega odgovora ali je bilo njihovo početje v nasprotju z Zakonom o orožju ali pa je šlo samo za neobičajen  postopek policistov.

Brezovšek Zdravko je bil mnenj, da se LZS ni dovolj angažirala pri sprejemanju Zakona o orožju, ki je v marsikaterem delu neživljenjski.

Prah Slavko  je postavil vprašanje odstrela kronskih jelenov ter predlagal sprejetja sklepa glede tega. V LD ni jasno kateri jeleni se lahko streljajo in kateri ne. V lanskem letu ni bilo sankcij za kršitelje. Zanima ga kakšne so nadaljnje usmeritve glede tega.

Miklašič Zdravko: na LOU je bil dogovor, da se jeleni z eno ali obojestransko krono v starosti od 2 do 4 let ne lovijo. Lovski inšpektor bi moral spremljati izvajanje sklepa.

Leskovec Dušan je prisotne opomnil, da naj LD pošiljajo pobude in vprašanja na IO POZUL, ki jih bo obravnaval. Ni potrebno čakati na občni zbor pobude in vprašanja lahko rešujemo tudi sproti.

Sevšek Božidar, starešina LD Oplotnica je pozdravil vse prisotne in se zahvalil za zaupanje, da je zbor LUO v njihovem lovskem domu. Opisal je njihovo lovišče lovsko družino in problematiko pri upravljanju z loviščem.

Leskovec Dušan se je zahvali prisotnim za udeležbo, starešini LD Oplotnica pa za gostoljubje.

Zbor je bil zaključen ob 19.59 uri.

             Zapisnikar:                                               Predsednik KLZ

       Franc Praznik l.r.                                      Dušan Leskovec l.r.

Overitelja:

Kogelnik Marko

_______________________________

Žlebnik Slavko

______________________________

Štev: 23-9/15

Dat: 20.6.2015