Posegi v naravnem okolju so poljsko divjad pripeljali na  rob propada

dr. Marjan Toš, 14.3.2022

Na rednem, že 68. občnem zboru so se zbrali člani Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Ta kolektiv zelene bratovščine gospodari z nekaj več kot 3000 hektarji nižnskega lovišča. V njem so se zgodile velike spremembe, zaradi katerih  so se močno poslabšali  naravni pogoji za ohranitev poljske divjadi, še zlasti jerebic in fazanov.

Njihova edina gosodarsko pomembna vrsta  divjadi je srnjad.Kot je nazborovanju povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, so lani  uplenili 113 srnjakov in srn, 112 lisic, 1 jazbeca,  4 poljske zajce, 9 fazanov, 9 divjih rac- mlakaric in  101 sivo vrano. Z vranami imajo kar precej težav, saj so se v Slovenskih goricah izjemno namnožile in delajo škodo. Lani v tej LD niso uplenili nobenega divjega prašiča, kateri sicer občasno zaidejo v njihovo lovišč. Prav tako jim ni uspelo upleniti nobenega šakala, ki je še vedno redno navzoč v lovišču.Po besedah gospodarja Steinfelserja »je srnjad številčno še primerno zastopana in da je populacija glede na bioindikatorje v dobri kondiciji.  Zanimivo je tudi, da se obseg škode po srnjadi ne povečuje.Imeli smo  samo dva primera bolezni srnjadi , od tega en primer močne  driskavosti pri večletnem srnjaku, ki je bil  sicer uplenjen, meso pa ni bilo za prodajo. Divjih prašičev lani nismo uplenili«

Kritično pri mali – poljski  divjadi

»Žal smo bili tudi lani soočeni  s slabšanjem naravnih pogojev in razmer za malo, poljsko divjad. Kot v prejšnjih letih so bile uničene mnoge mejice, žive meje in sicer že zelo redke remize. Na tem področju se na območju našega lovišča  razmere permanentno slabšajo, kar pomeni, da je  fazan kot nekoč celo gospodarsko pomembna divjad že na spodnji meji številčnosti. Naša naloga ostaja samo ohranitev vrste. Poljska jerebica je iz naših polj in travnikov izginila,očitno pa smo uspeli ohraniti poljskega zajca. Menim, da se je številčnost te divjadi popravila in ustalila. Številčnost predatorjev je v porastu, to velja tako za ujede kot tudi za lisice in kune belice. Lani je bil izjemno visok prirastek pri lisicah, zaradi česar je bilo tudi precej pritožb občanov in k sreči tudi visoki odstrel. Z njim je treba nadaljevati. Stanje divje race – mlakarice je zadovljivo. Negativno se v lovišču odraža  navzočnost šakala, žal nam lani ni uspel odstrel niti ene te živali. V delu lovišča na območju Senarske, Verjan, Čagone in Brengove, so se prenamnožile sive vrane, katere delajo škodo kmetom na silažnih balah. Apeliram na vse člane, da intenzivno izvajajo lov na te ptice, za katere je že nekaj let celo podaljšana lovna doba«, je opozoril  Vlado Steinfelser  in slikovito zaključil z besedami: »Neki občan mi je pred dnevi dejal: dragi lovci, pomagajte, da se bo gradnja hiš upočasnila, če ne v prihodnjih desetih letih ne bo imela  prostora za življenje niti ena srna več«.

 Občnega zbora sta se udeležila tudi predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu  Jože in Rudi Maček in trojiški župan David Klobasa. Lovce so pozdravili tudi predstavniki PGD Sv. Trojica.Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil nekaj priznanj za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Za 40-letno delovanje so dobili priznanja LZS  Vinko Kocuvan,  Ivo Klobučar in Srečko Perko. Gospodar LD Dobrava  Vlado Steinfelser pa je dobil  zahvalo za vodenje projekta ureditve lastnine  zemljišč LD Dobrava.

 

 

Fotografija: Lovce v Dobravi skrbijo spremembe v naravnem okolju/Foto:Jure Toš

Fotografija: Vinko Kocuvn s priznanjem LZS/Foto: Jure Toš

Fotografija: Zahvalo LD Dobrava jeprejel gospodar Vlado Steinfelser/Foto: Jure Toš