V spomin

Tone KROPUŠEK –DOŠEN (1928 – 2017 )

 

Odšel je Tone Kropušek,  politolog, politik in gospodarstvenik, lovec, udeleženec NOB in častni občan Maribora. Rodil se je 2.novembra 1928 v Zibiki na Kozjanskem. Rojstna  pokrajina mu je vse življenje ostala pri srcu, čeprav je  mladost preživel pri starih starših v Bočni v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi uporništva proti okupatorju so trije člani njegove družine umrli v Auschwitzu, dva pa sta bila ustreljena kot talca v celjskem Starem piskru. Tone  je rosno mlad postal borec v Zidanškovi brigadi. Najprej je bil kurir, nato pa je odšel v brigado Slavka Šlandra, kjer je vodil skojevce. Po majski osvoboditvi leta 1945 je bil ob razpustitvi slovenske partizanske vojske tudi sam demobiliziran. Vpisal se je v gozdarsko šolo in se kot gozdar zaposlil v Vuhredu, od tam pa se je priselil v Maribor, kjer je prevzel vodenje mladinske organizacije.  Med leti 1952 – 1959 je bil najprej sekretar in nato predsednik  Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani. Končal je fakulteto za politične vede v Beogradu, od koder seje vrnil v Maribor, kjer je leta 1962 postal sekretar ZKS. Tone  je bil  široko  razgledan politik, ki je znal presegati ozke partijske in ideološke okvire. Njegovo politično delovanje v Mariboru je bilo povezano tudi s pripravo in izpeljavo velike gospodarske reforme, ki je najavila tudi resne sistemske oz. politične spremembe. Kropušek  se je odločno postavil na stran reformatorjev in pridobil za reformne cilje tudi mariborske gospodarstvenike. ,

Med leti 1968 – 1972 je vodil Zvezo slovenskih sindikatov, ki jih je iz ekspoziture Zveze sindikatov Jugoslavije preoblikoval v samostojen republiški sindikat. V tem času je bil tudi poslanec Zbora narodov v jugoslovanski zvezni skupščini. Nova vloga Zvez sindikatov pod Kropuškovim vodstvom  se je začela kristalizirati v okviru politike, ki jo je zagovarjal Stane Kavčič in je temeljila na prevzemanju evropskih kriterijev konkurenčnosti in razdelitvi vlog v družbi. Tone je postal  eden ključnih nosilcev modernizacije in liberalizacije slovenske družbe in je spadal v najožjo skupino Kavčičevih reformatorjev. V političnem obračunu s Kavčičem je moral  odstopiti tudi Tone Kropušek. Kot del uspešne ekipe Staneta Kavčiča  se je moral  tudi v celoti umakniti iz javnega političnega življenja. 

Vrnil se je v Maribor, kjer je leta 1972 prevzel vodenje Hidromontaže. Na njenem čelu je bil tri mandate. V tem velikem podjetju, ki je izvajalo najzahtevnejše projekte, vključno z jedrsko elektrarno, je Kropušek uveljavil sodobne menedžerske prijeme in dosegel  odlične uspehe rezultate, kar mu je leta 1983 prineslo prestižno Kraigherjevo nagrado. Hidromontažo je vodil do leta 1984, ko je odšel za štiri leta v Berlin in tam  do leta 1988 uspešno  vodil njeno predstavništvo. Za izjemen prispevek pri razvoju in mednarodnem uveljavljanju ter promociji  mariborskega gospodarstva in za  dolgoletno družbeno-politično razdajanje v dobro mesta in občine je leta 2005 postal častni občan Mestne občine Maribor. Aktivno je deloval tudi v borčevski organizaciji.

Tone Kropušek je skoraj 70  let deloval tudi v  slovenski lovski organizaciji. Od leta 1946 je bil aktivni član  Lovske družine (LD) Pobrežje - Miklavž, ki jo je med leti 1992 – 1996  vodil kot starešina. Med leti 1976 – 1980 je bil predsednik območne Lovske zveze (LZ) Maribor in kasneje več mandatov član njenega Upravnega odbora. V letih 1988 – 1993  je bil član komisije za upravljanje z divjadjo in za lovni turizem pri Lovski zvezi Slovenije(LZS). V zeleni bratovščini je bil enak med enakimi, skromen in  plemeniti lovec z dušo in srcem. V dobri lovski družbi se je rad sprostil in tudi ubrano zapel. Za nesebično razdajanje v dobro narave in divjadi  je bil nagrajen z  mnogimi lovskimi priznanji in odlikovanji  Lovske zveze Maribor in Lovske zveze Slovenije.

Tone je bil vedno mož širokih obzorij in bistrega duha. Vsi, ki smo ga poznali in z njim sodelovali se ga bomo s hvaležnostjo spominjali kot velikega  in zelo pokončnega, resnicoljubnega, dobrosrčnega in načelnega človeka, ki je sprejemal, cenil in spoštoval tudi drugačno mnenje. Svojemu prepričanju, svojim idealom in življenjskemu slogu je ostal zvest do konca. Odšel je tako, kot je živel. Ponosno, saj je izpolnil svojo dolžnost tako do časa, v katerem je živel in ustvarjal, kot tudi do slovenskega naroda in nenazadnje do majhnega  delovnega človeka, ki ga je znal ceniti in spoštovati. Takšen je bil Tone in partizan Došen in z velikim spoštovanjem se poklanjamo njegovemu spominu.

Dr. Marjan Toš